Deček žalosten,
v postelji leži,
sprašuje očija,
kam mamica hiti.

V službo sinek,
saj veš,
da je zdravnica.
Ljudje bolni,
krvavo potrebujejo jo,
v posteljah,
od bolečin stokajo.

Na okensko poličko,
ptička k dečku priletela je.
Ptička dečku veli,
nikar ne joči,
raje se nasmej,
saj bo vse kmalu
spet tako kot prej.

Klavdija Kovačič, 5.b